Iz generacije v generacijo

logo

Od starejših ljudi se lahko marsikaj naučimo. Moramo jim le prisluhniti in začeli nam bodo govoriti o svoji preteklosti, o svojih izkušnjah in nam skozi le te dajali nauke za življenje. V prostem času opravljam prostovoljno delo v domu za ostarele in vem, da gospe in gospodje v domu komaj čakajo, da nam začnejo pripovedovati svoje zgodbe.

Zelo velikokrat se pogovarjam z gospo, ki je stara okoli 90 let. Že res, da večkrat pove eno in isto stvar, vendar vsakič, ko se vidimo doda še neko malenkost, ki pripomore k razumevanju njene zgodbe. Nas prostovoljce uči, da ne smemo nikoli oceniti ljudi po tem kako izgledajo ali kaj govorijo v javnosti. Pravi, da jih moramo vedno najprej spoznati in jih razumeti, šele na to pa oceniti. Prav tako nam govori o tem, naj se ne ukvarjamo z življenji drugih. Ne smemo opravljati ljudi okoli sebe. Vedno je treba najprej pomesti pred svojim pragom, v tuje stvari pa se nimamo pravice vmešavati. Zadnja stvar, ki pa nam jo ves čas zelo poudarja pa je, da se moramo potruditi in v življenju najti srečo in ljubezen, ter življenju dati smisel. Ona sama ni nikoli imela priložnosti deliti življena z osebo, ki bi jo imela zares rada, saj so ji fanta, v katerega je bila zaljubljena ubili v vojni. Zato pa toliko bolj to želi nam. Želi, da bi bili v življenju srečni, da bi uživali dokler smo še mladi in da ne bi nikoli pozabili, kako pomembno je imeti rad svoje bližnje.

Vsakič, ko jo srečam na hodniku doma, se rada vsedem zraven nje, saj vem da mi bo polepšala dan s svojo pozitivno energijo in trudom, da nam pove čim več koristnih nasvetov, ki nas bodo spremljali skozi življenje. Zato mislim, da bi se moral vsak potruditi in prisluhniti starejši osebi, naj bo to babica, dedek ali pa neznanec iz doma za ostarele. Čeprav znajo včasih biti čudaški starčki, nam želijo le najboljše.

Lara

Malo drugače…

297_1

Danes bo ta blog malo drugače – kuharsko obarvan. Odločila sem se, da pripravim testenine z bučkami in piškote iz ovsenih kosmičev.

Bučke vsebujejo veliko vitaminov in mineralov, poleg tega pa je njihova kalorijska vrednost zelo nizka. Zato so zelo primerna hrana poleti.

Sestavine, ki jih potrebujemo za pripravo obroka za 4 osebe:

  • 4 srednje velike bučke
  • 400 – 500 g testenin (jaz sem uporabila farfalle)
  • 4 jajca
  • 1/2 čebule
  • 1 dl vode
  • olje
  • sol
  • poper
  • bazilika
  • parmezan

Bučke prerežemo na pol, jih očistimo in naribamo. Sesekljamo čebulo in jo prepražimo na olju, da postekleni. Dodamo naribane bučke, solimo in popramo ter zalijemo z vodo in pustimo, da se bučke podušijo in da izpari voda.
Medtem zavremo vodo, solimo in skuhamo testenine al dente. Ko so kuhane, jih stresemo v lonec z bučkami, dobro premešamo ter polijemo s stepenimi jajci. Nad majhnim ognjem mešamo še toliko časa, dokler jajca ne zakrknejo. Serviramo na krožnike in potresemo z baziliko ter  parmezanom.

Takole je videti končni izdelek

Takole je videti končni izdelek

Za sladico pa sem pripravila ovsene piškote. Ovseni kosmiči znižujejo raven holesterola, pomagajo pri izgubljanju odvečne teže in so dobri za skrb kože.

Sestavine, ki jih potrebujemo:

  • 100 g zmehčanega masla
  • 50 g rjavega sladkorja
  • 50 g belega sladkorja v prahu
  • 1 jajce
  • 1 žlička limoninega soka
  • 75 g gladke moke
  • 1/2 žličke pecilnega praška
  • 100 g ovsenih kosmičev

Pečico segrejemo na 180 stopinj Celzija. Pekač dobro namastimo z maslom ali pa ga prekrijemo s papirjem za peko.
V skledi z električnim mešalnikom penasto umešamo sladkor in maslo. Dodamo jajce in limonin sok ter vse skupaj še enkrat dobro premešamo. Na koncu vmešamo še moko s pecilnim praškom in ovsene kosmiče.
Na pripravljen pekač v kupčkih nalagamo zvrhane žličke mase. Pri tem pazimo, da jih rahlo sploščimo. Pekač potisnemo v ogreto pečico in pečemo 12 minut.
Pečeni piškoti so sprva nekoliko mehki, ko pa se bodo ohladili, bodo postali krhki in hrustljavi.

IMAG0823

Takole izgledajo

Pa dober tek 😉

Die with memories, not dreams

4250

Vsak od nas ima sanje. Ene od njih so lažje, druge težje izvedljive. Koliko pa smo pripravljeni tvegati za njih, je odvisno od nas samih.
Jaz mislim, da bi morali za svoje cilje, ne glede na to kako visoko smo si jih zadali, narediti vse. Vse kar je v naši moči bi morali usemriti k določenemu cilju, saj je le to pot do zadovoljstva in posledično sreče. Ob tem, ko usmerjamo vso energijo v to, da bi dosegli kar želimo, pa velikokrat naletimo na ovire.
Naletimo na ljudi, ki nam govorijo naj se postavimo na realna tla in si zastavimo cilje, ki jih bomo lažje dosegli. Mislim, da takšnih ljudi ne bi smeli poslušati. Če si nekaj zadamo in smo pripravljeni veliko žrtvovati za to stvar, potem bi morali poskusiti. Navsezadnje poskusiti ni greh.In že to, da smo si upali poskusiti pomeni, da smo na pol poti do želenega cilja.
Seveda pa na tej poti ne naletimo samo na ovire. Veliko ljudi okoli nas nam želi tudi stati ob strani in nas podpirati na vsakem koraku. To so ljudje, na katere se lahko zanesemo in kateri nam nudijo oporo v težkih trenutkih. Vedno je ob sebi lepo imeti nekoga, ki ti bo ponudil roko, ko jo boš potreboval.
Eden od rekov, ki se jih trudim držati je ‘die with memories, not dreams’. Zakaj? Ker mislim, da če ne poskusimo stvari, ki si jih zelo želimo, ne bomo nikoli vedeli, kaj smo zamudili, oziroma bomo to izvedeli šele takrat, ko bo že prepozno.

Lara

We will all laugh at gilded butterflies

970450901 Dandanes vse preveč ljudi pazi samo na njihovo zunanjost. Vse več je takšnih, ki izbirajo svoje prijatelje po zunanjem videzu, po tem koliko denarja imajo, kako uspešni so v svojem življenju itd. Pa je to res najpomembnejša stvar? Je res najbolj pomembno to, da si uspešen, služiš veliko denarja, izgledaš popolno? Kje so tiste vrednote, ki so bile spoštovane ne dolgo časa nazaj? Kje so poštenost, prijaznost, sočutje, pomoč sočloveku?  Mislim, da so se vse te vrednote skozi leta izgubile zaradi preobremenjenosti ljudi. Vsi si želijo živeti lagodno življenje, zato pa morajo seveda biti uspešni. Nekateri bi za svojo uspešnost naredili vse in mislim, da je to problem v današnji družbi. Preveč se oziramo sami nase in premalo mislimo na druge. Preveč se ukvarjamo s svojo zunanjostjo, premalo pa z našo notranjostjo. Vse več je sebičnih ljudi, ki si želijo zase cel svet, ki bi dali vse, da bi bili boljši od drugih in to seveda ni dobro.  Shakespearova misel – ‘we will all laugh at gilded butterflies’ pomeni prav to. Nekega dne se bomo smejali izumetničenim, narejenim, pozlačenim ljudem. Nekega dne se bomo vsi zamislili, kakšen bi bil svet brez sebičnosti, prevelike tekmovalnosti itd. Takrat se bomo začeli smejati, saj bomo ugotovili kako zelo smo se motili in koliko stvari smo naredili narobe. Vendar utegne biti za večino že prepozno, da bi stvari popravili, saj so že zapravili vse priložnosti pri svojih prijateljih, družini in znancih.

Lara