4.

thumb

Danes je bilo vse skupaj drugače. Znašla sem ob reki, na ovinku po katerem sem prejšnjič prišla do siren. “Čudno. Nikoli se še nisem znašla drugje kot na razpotju poti.” sem dejala sama pri sebi. Nato sem se spomnila, da mi je Nia naročila, da ne smem izgubljati časa. Nisem iskala vzroka za pojav na drugem kraju, temveč sem začela teči po poti naprej. Šla sem mimo jezera, ki je bilo prav tako veličastno kot zadnjič, vendar danes tu ni bilo nobene sirene. Nadaljevala sem s potjo, ki pa se je začela rahlo vzpenjati.
Ko sem prišla na vrh hriba, sem zagledala nekakšno vas. Bila je ogromna in prav take so bile tudi hiše v njej. Bile so zelo visoke in široke. Ceste so bile prav tako širše ko običajno. Že na prvi pogled sem lahko ugotovila, da je to vas kiklopov. Dvakrat sem globoko vdihnila in pogumno stopila po poti naprej. Kmalu sem zagledala prvega kiklopa. Bil je velikan, z enim očesom na sredi glave. Nikoli prej nisem videla česa tako strašnega. Gledala sem okoli sebe, če je kje mogoče še kakšna druga pot, vendar je vse kazalo na to, da bom morala naravnost skozi vas. Na levi strani je bil gozd, za katerega vem že iz prejšnjih izkušenj, da ga ni pametno prečkati, na desni strani pa je bila mlaka, ki je bila prav tako neprehodna. Prišla sem do vrat, skozi katera se pride v vas in iz nje. Samo upala sem lahko, da me na drugi strani vasi čakajo enaka vrata in da bo pot do tam lahka. Vendar pa so mi že vrata predstavljala prvi problem. Bila so ogromna in težka. Nikakor jih nisem mogla odpreti sama. Zato sem morala počakati, da bo iz vasi prišel eden od kiklopov in bom medtem lahko smuknila v vas. Po približno dvajsetih minutak čakanja, se je kiklop le odločil priti ven. Ko so se vrata začela zapirati sem hitro stekla in tako prišla v vas.
Poskušala sem biti neopazna. Hodila sem tik ob stenah hiš in kadar je prišelmimo kak kiklop, sem se hitro skrila v kakšno grmovje ali pa za vogal hiše. Bila sem že skoraj na polovici vasi, ko je nekaj za mano zaropotalo. Bil je kiklop, vendar je bil še otrok. Kljub temu, da je bil najverjetneje mlajši od mene je bil dvakrat večji in seveda sem se ga ustrašila. Otrok je začel na ves glas jokati, jaz pa se nisem imela časa skriti, saj so hitro prihiteli njegovi starši. Zagledali so me, me zgrabili in nesli v nekakšno kletko na trg. Tam so me pustili čakati kakšno uro, nato pa je prišel kiklop, ki je bil od vseh kar sem jih danes videla, najbolj grozen.
Videlo se je, da se ga vsi v vasi bojijo. Spregovoril je z globokim glasom: “Kaj hočeš od nas? Po kaj si prišla?” Bilo me je strah, vendar sem vedela, da mu moram odgovoriti. ” Vašo vas moram samo prečkati, saj je na poti do medaljona, ki ga želim dobiti.” sem rekla. “Kaj ti bo medaljon?” me je vprašal. “Z njim lahko rešim svoje prijatelje.” sem mu odgovorila. “Imaš prijatelje?” je vprašal. Pokimala sem mu v odgovor. “Čudno.” je dejal. “Povej mi, kako se nam boš odkupila za vdor v našo vas in spustili te bomo naprej.” “Ime mi je Livija. Kako je ime tebi?” sem poskušala zavlečevati. “Jaz sem Sergej. Nisi mi odgovorila na vprašanje Livija. Ne preizkušaj moje potrpežljivosti. Sicer pa sem vesel, da si tu. Nam vsaj ni dolgčas.” “Ne. Ne bom preizkušala tvoje potrpežljivosti. Prav tako pa ne morem ostati dolgo in vam krajšati časa. Res moram hitro naprej. Imam pa sporočilo za vas… Zelo vas imam rada in tudi cela dežela vas ima rada.” Na tem mestu sem utihnila in upala, da bo to dovolj za nadaljevanje poti. “Oooo kako lepo! Ste slišali vaščani? Vsi nas imajo radi!” se je veselil kiklop. Vsi skupaj so bili tako veseli, da so pozabili name. Opogumila sem se in dejala: ” Sergej, bi me lahko sedaj izpustil. Kajti to deželo, ki vas ima rada moram rešiti in zelo se mi mudi.” “Seveda Livija. Pospremil te bom na drugo stran vasi, od tam pa lahko pot nadaljuješ.” “Hvala.” sem dejala in se mu nasmehnila. Pospremil me je na drugo stran vasi in mi zaželel vso srečo pri reševanju dežele. Stopila sem skozi vrata in se zbudila.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s